Konserviranje in restavriranje likovnih del

Cilj predmeta je spoznati študenta z osnovnimi zakonitostmi fizike in kemije, ki so platforma za nadaljnje razumevanje in izvajanje predmetov, ki se navezujejo na naravoslovje in materiale v restavratorstvu. Spozna snov in snovne lastnosti, strukture zmesi, koloidov in pravih raztopin, disperzij, gelov in solov. Spozna strukturo molekularnih in elementarnih delcev, funkcijo snovi, pomen oksidov kovin in nekovin, funkcijo katalizatorjev in inhibitorjev. Disperzije, v smislu emulzij, aerosolov in suspenzij. Pridobljena znanja predstavljajo povezavo s strokovnimi predmeti in omogočajo razumevanje osnovnih pojmov, zakonitosti, teorij, pojavov, struktur, procesov, relacij, postopkov in osnovnih znanj fizike in kemije v teoriji in praksi.

Predmet seznanja študenta s formiranjem enostavnih kiparskih volumnov. Sposoben je analizirati in izdelati enostavne kiparske volumne, izdelati nosilce za glino, poznati lastnosti in tehnološke zakonitosti kiparskih materialov. Oblikovati zna osnovne volumne v glini (modeliranje enostavnih geometrijskih oblik, stilizirane človeške glave po mavčni predlogi), nauči se posameznih tehničnih postopkov, ki so potrebni pri žganju glinenih volumnov, in uporabe mavca v kiparstvu. Pridobi občutek za detajl, zna izdelovati predloge v trajnejšem materialu, zna oblikovati preproste volumne iz žgane gline oziroma mavca in slepi kalup iz mavca.

Študent spozna in razume: vlogo likovne teorije v likovni praksi; odnos med vizualnim in likovnim; oblikotvorno logiko temeljnih likovnih prvin; oblikotvorne postopke modelacije, modulacije, gramatike svetlostnih in barvnih ekranov, gramatiko točke in linearne gramatike; barvne kontraste in logiko barvnega komponiranja; logiko diference med motivno predlogo in modeli njenega likovnega posnemanja; osnove formalne likovne analize; temeljne likovnoteoretske koncepte v formalnem in historičnem likovnem kontekstu. Po končanem programu je sposoben likovnoteoretsko reflektirati likovne ustvarjalne postopke drugih in samega sebe in na tej osnovi v sodelovanju z mentorjem glavnega predmeta (so)načrtovati lastne oblikotvorne cilje in etapne strategije.

Pri predmetu se daje poudarek na opazovanje in spoznavanje optičnih zakonitosti vidnega sveta, spoznavanje in analiziranje temeljnih likovnih elementov, metodično razvijanje likovne govorice na osnovi risanja po naravi s poudarkom na umetnostnozgodovinskih slogovnih govoricah področja. Razvijanje kompleksnih znanj likovnega jezika skozi uporabo različnih risarskih tehnik, materialov in orodij s poudarkom na specifičnosti področja. Razvijanje občutka za obliko, prostor in estetiko v različnih umetnostno zgodovinskih obdobjih oz. slogovnih vzorcih. Študent se usposobi za analizo vidnih impulzov in prevod v logiko risarske artikulacije, spozna zakonitosti risbe in njenih oblik manifestacije. Sposoben je artikulirati risbe in njene oblike s poudarkom na različnih umetnostno zgodovinskih obdobjih, obvladuje perspektive, različnih risarskih materialov, tehnik, orodij in slogovnih vzorcev

Študent spozna ikonografijo kot eno temeljnih umetnostnozgodovinskih metod oz. disciplin in obvlada teoretična izhodišča za pravilno razumevanje in ustrezno strokovno interpretacijo vsebine likovnega dela. S poznavanjem temeljnih metodoloških pristopov ikonografije spremlja razvoj vsebin, izraženih v umetnosti od starega veka dalje, njihovo kontinuiteto, spremenljivost, oblikovanje novih tem ter njihovo vpetost v kulturnozgodovinsko okolje in čas. Razume načela vsebinske analize v širšem umetnostnozgodovinskem in interdisciplinarnem okviru. Študent zna zbirati, primerjati in vrednotiti podatke, razvija kritično razmišljanje in sposobnost povezovanja z drugimi vsebinskimi področji, obvladajo samostojno delo s strokovno literaturo in izgrajujejo zavest o pomenu umetnosti v družbi.

Študent se seznani z osnovami stroke in spozna osnovna in splošna orodja za razreševanje strokovne problematike. S predstavitvijo posameznih tem se študenta spodbudi k razmišljanju o predstavljenih vprašanjih in k iskanju možnih rešitev. Sposoben je povezovanja osnovnih principov in etičnih načel konservatorstva-restavratorstva s konkretnimi situacijami v stroki ter spremljati in razumeti strokovne vsebine. Nauči se tudi poiskati strokovno pomoč v konservatorsko-restavratorskih delavnicah in strokovnjakih pri nas in v tujini.

Študent spozna slogovna obdobja v zgodovinskem razvojnem loku zahodnoevropske umetnosti (prazgodovinske, umetnosti ljudstev starega Bližnjega vzhoda, grške in rimske antične umetnosti, starokrščanske, bizantinske, zgodnjesrednjeveške umetnosti, romanike, gotike, renesanse, baroka, klasicizma, umetnostnih slogov 19. stoletja) na področju tradicionalnih likovnih panog arhitekture, kiparstva, slikarstva in grafike. Pridobi vpogled v načela slogovne zgodovine in analize ter usposobljenost za osnovno samostojno slogovno analiziranje umetnostnih spomenikov. Študent spozna temeljne umetnostne spomenike ter je sposoben določiti kriterije za vrednotenje, na podlagi katerih se jih razvršča v slogovna obdobja ter razlikuje med bolj in manj zgodovinsko prelomnimi umetninami.

Osvojiti tehnične in oblikovne postopke za materiala glino in mavec pri oblikovanju osnovnih kiparskih volumnov. Študent se nauči uporabiti mavec, kot sredstvo za oblikovanje enostavnih kiparskih volumnov, ter glino oziroma žgano glino in povezovati preproste kiparske oblike v celoto s tehniko modeliranja. Razume prostorske značilnosti telesa, glave in je sposoben oblikovati zahtevnejše volumne (modeliranje človeške glave po mavčni predlogi) ter posamezne detajle in različne vrste reliefov – plitki, globoki ter vrezani relief. Nauči se posameznih tehničnih postopkov izdelave slepega kalupa ter tehničnih postopkov pri odlivanju kiparskih izdelkov v mavec.

Cilj predmeta je spoznavanje študenta z osnovnimi fizikalnimi in kemijskimi lastnosti materialov v konservatorstvu in restavratorstvu in s tem osnovnimi vzroki ter zakonitostmi propadanja materialov v likovni in restavratorski tehnologiji. Spoznajo vpliv kemijske strukture in fizikalnih vplivov na obstojnost in delovanje ter kemijske lastnosti materialov in njihov vpliv.

Cilj predmeta je doseči dovolj visok nivo teoretičnega znanja študenta, da bo suveren tudi pri prenosu tega znanja na najosnovnejše praktične rešitve pri delu z gradivom. Nauči se pravilnega rokovanja z umetninami, razumevanja dejavnikov, ki negativno vplivajo na hranjenje umetnine (klima, onesnaženost okolja, voda, vročina, svetloba …), prepoznati neprimerne pogoje za hranjenje umetnin in zna uporabljati merilne naprave. Sposoben je pripraviti predlog za vzpostavitev primernih pogojev za hranjenje ter predloga za transport oz. razstavljanje umetnin.

Pri predmetu se daje poudarek na opazovanje in spoznavanje optičnih zakonitosti vidnega sveta, spoznavanje in analiziranje temeljnih likovnih elementov, metodično razvijanje likovne govorice na osnovi risanja po naravi s poudarkom na umetnostnozgodovinskih slogovnih govoricah področja. Razvijanje kompleksnih znanj likovnega jezika skozi uporabo različnih risarskih tehnik, materialov in orodij s poudarkom na specifičnosti področja. Razvijanje občutka za obliko, prostor in estetiko v različnih umetnostno zgodovinskih obdobjih oz. slogovnih vzorcih. Študent se usposobi za analizo vidnih impulzov in prevod v logiko risarske artikulacije, spozna zakonitosti risbe in njenih oblik manifestacije. Sposoben je artikulirati risbe in njene oblike s poudarkom na različnih umetnostno zgodovinskih obdobjih, obvladuje perspektive, različnih risarskih materialov, tehnik, orodij in slogovnih vzorcev

Študent spozna likovni razvoj moderne umetnosti, njen pomen, kontekst in recepcijo. Na podlagi konkretnih analiz pridobi temeljna znanja iz epistemologije in hermenevtike modernizma. Usposobi se za poznavanje in interpretacijo likovnih umetnin 19. in 20. stoletja, kritično branje in razlaganje umetnostno zgodovinske literature ter oblikovanje inovativnih kritičnih stališč v vrednotenju modernizma. Pridobljeno znanje je sposoben uporabljati v študentskem ateljejskem delu in v povezavah z drugimi teoretičnimi predmeti. Razume ustvarjalne postopke in probleme v moderni umetnosti, kar se neposredno zrcali v celotnem študijskem procesu prvega letnika in v študentovem osebnem razvoju.

Nadgradnja predmeta Uvod v konservatorstvo-restavratorstvo I, kjer se študent seznani z osnovnimi fizikalnimi in kemijskimi lastnosti materialov v konservatorstvu in restavratorstvu ter s tem osnovnimi vzroki in zakonitostmi propadanja materialov v likovni in restavratorski tehnologiji. Študent spozna vpliv kemijske strukture in fizikalnih vplivov na obstojnost in delovanje ter kemijske lastnosti materialov in njihov vpliv. Razume kompatibilnost in nekompatibilnost uporabljenih materialov, mehanizmov nastajanja in propadanja uporabljenih materialov ter poznavanje osnov varnosti pri delu.

Predstavitev vloge dokumentiranja v stroki, seznanitev študentov z vsemi osnovnimi načini dokumentiranja in z združevanjem dokumentarnega gradiva v večje enote, kot so osebne mape, dosjeji, projekti. Študent se nauči pisnega ovrednotenja vrste in stanja poškodb, poznavanje izdelave različnih načinov dokumentiranja umetnine (Poročila o stanju umetnine, Predloga za konservatorski-restavratorski poseg s predračunom in Poročila o konservatorskih – restavratorskih posegih) v sodelovanju z mentorji temeljnih predmetov, ki nadzirajo vsebinski del poročil. Zna narediti grafično in osnovno fotodokumentacijo in pozna osnovne zakonitosti načrtovanja projekta.

Predmet seznanja študenta z oblikovnimi značilnostmi kiparskih stvaritev iz različnih zgodovinskih obdobij s pomočjo kiparskega oblikovanja predmetov. Študent se nauči ločiti in spoznati slogovna razmerja v zgradbi in površini. Seznanja študenta s postopki multipliciranja predmetov ter materiali v kiparstvu, nauči se razlikovati različne vrste volumnov in prepoznati oblikovna razmerja iz različnih časovnih obdobij. Kiparsko oblikovanje zna prilagoditi različnim umetnostno zgodovinskim stilom – izdela renesančni in baročni portret. Študent se nauči posameznih tehničnih postopkov zahtevnejših kalupov (kosovni kalup, kalup iz umetnih mas) ter zahtevnejših odlitkov v mavec.

Pri predmetu študent razširja, poglablja in vsestransko obvladuje temeljne postopke konserviranja in restavriranja slik na platnu, ki predstavljajo obsežen del slovenske likovne dediščine. Del konservatorsko-restavratorskih postopkov je vezan tudi na ostale nosilce slik, kot sta kovina in papir. Študent spozna tehniko in tehnologijo slik na raznovrstnih nosilcih. Seznani se z glavnimi vzroki propadanja in tipom poškodb, s problematiko raziskovanja stanja umetnin v teh tehnikah, z načrtovanjem konservatorsko restavratorskega posega in izvajanjem neposrednih postopkov na umetninah. Seznani se z materiali, pripomočki in opremo, potrebno pri konserviranju in restavriranju umetnin.

Predmet seznanja študenta s tehnologijo in tehniko slik na platnu, kovini, papirju in njihovimi poškodbami, tehnologijo materialov, njihovo pripravo in uporabo pri konserviranju in restavriranju slik na platnu/kovini/papirju. Uči ga razumevanja zgradbe slik, tehnike in tehnologije, razumevanja poškodb na slikah, poznavanja značilnosti, zgodovine, tehnologije in načinov uporabe različnih organskih veziv (lepil, lakov, pigmentov) za konserviranje in restavriranje slik na platnenih nosilcih /kovini, papirju/. Poleg tega se študent spozna s pripravo in uporabo različnih gradiv v konservatorskih-restavratorskih postopkih, načinov preverjanja kakovosti gradiv in kompatibilnosti uporabljenih gradiv.

Študent se spozna z osnovnimi fizikalnimi in kemijskimi lastnosti materialov v konservatorstvu in restavratorstvu ter posledično z osnovnimi vzroki ter zakonitostmi propadanja materialov v likovni in restavratorski tehnologiji. Nauči se poznavanja vpliva kemijske strukture, kemijskih lastnosti materialov in fizikalnih vplivov na obstojnost in delovanje, spozna kompatibilnosti in nekompatibilnosti uporabljenih materialov in razume mehanizme nastajanja in propadanja uporabljenih materialov.

Pri predmetu študent spoznava osnovne slikarske metode na osnovah risarske izkušnje prvega letnika. Spoznavanje optičnih učinkov svetlobe, sence, tona in barve v naravi in prenašanje le-teh v slikarski jezik. Raziskovanje umetnostno zgodovinskih slogovnih jezikov, njihovo povezovanje in spoznavanje s slikarsko metodologijo in tehnologijo zgodovinskega obdobja. Nauči se osnov tonskega slikarstva in osnov toplo-hladnega kontrasta, spozna modelacijo in modulacijo barve in kompozicijske posebnosti slike (oblika, svetlobna vrednost, ton, barva, gesta). Spozna klasične slikarske tehnike, materiale in orodja, razvija čut za estetiko barve in poznavanje umetnostno zgodovinskih slogovnih značilnosti gotike, renesanse in baroka.

Predstavitev vloge dokumentiranja v stroki, seznanitev študentov z vsemi osnovnimi načini dokumentiranja in z združevanjem dokumentarnega gradiva v večje enote, kot so osebne mape, dosjeji, projekti. Študent se nauči pisnega ovrednotenja vrste in stanja poškodb, poznavanje izdelave različnih načinov dokumentiranja umetnine (Poročila o stanju umetnine, Predloga za konservatorski-restavratorski poseg s predračunom in Poročila o konservatorskih – restavratorskih posegih) v sodelovanju z mentorji temeljnih predmetov, ki nadzirajo vsebinski del poročil. Zna narediti grafično in osnovno fotodokumentacijo in pozna osnovne zakonitosti načrtovanja projekta.

Študent spozna temeljne pristope usklajevanja in povezovanja manjkajočih delov na umetnini z njeno celoto. Seznani se z različnimi tovrstnimi posegi na predmetih likovne dediščine v preteklosti in njihovo vlogo pri vključevanju v širši likovno-arhitekturni kontekst. Na podlagi stopnje ohranjenosti umetnine in njene funkcije se seznanijo z možnimi dopolnitvami, ki umetnini povrnejo estetsko vrednost, njihovimi zakonitostmi in tehnično izvedbo. Študent spozna neustrezne posege v preteklosti, njihove estetske in tehnološke pomanjkljivosti ter je sposoben analizirati vlogo končnih-estetskih posegov na predmetih likovne dediščine. Razume uporabo barv in gradnje različnih metod barvne polnitve ter ostalih oblik retuše in pozna strokovno terminologijo s področja retuširanja.

Cilj predmeta je razširjanje, poglabljanje in vsestransko obvladovanje temeljnih postopkov konserviranja in restavriranja lesene polikromirane plastike, ki predstavlja obsežen del slovenske likovne dediščine. Študent spozna tehnike in tehnologije izdelave nosilca in površinskih obdelav. Seznani se z glavnimi vzroki propadanja in tipi poškodb, s problematiko raziskovanja stanja umetnin v teh tehnikah, z načrtovanjem konservatorsko-restavratorskega posega in izvajanjem neposrednih postopkov na umetninah. Spozna materiale, pripomočke in opremo, potrebno pri konserviranju in restavriranju umetnin.

Študent se seznani s tehnologijo materialov, njihovo pripravo in uporabo pri konserviranju in restavriranju lesene polikromirane plastike in slik na lesu. Razume zgradbe umetnin na lesenih nosilcih, spozna značilnosti, zgodovino, tehnologije in načine uporabe različnih organskih veziv (lepil, lakov, pigmentov) za konserviranje in restavriranje lesene polikromirane plastike in slik na lesu. Študent je sposoben pripraviti in uporabiti različna gradiva v konservatorskih-restavratorskih postopkih, spozna načine preverjanja kakovosti gradiv in razume kompatibilnosti uporabljenih gradiv.

Predmet spoznava študente z osnovnimi biološkimi, fizikalnimi in kemijskimi preiskovalnimi metodami analize materialov v konservatorstvu in restavratorstvu. Seznanja jih z vrednotenjem analiz in rezultatov. Prikaže pomen analitskega vzorca in dokazovanja meritve v smislu minimalnosti treh ali več neodvisnih analitskih metod, ki potrjujejo isti rezultat. Študent pridobi osnovna znanja o delovanju različnih fizikalnih in kemijskih tehnik pri identifikaciji materialov, uporabljenih v tehnologiji umetniških eksponatov. Spozna osnove analitskih metod in tehnik, ki jih uporabljajo v dokazovanju materialov in identifikacije njihovih struktur, ter možnosti izdelave analiz na različnih raziskovalnih institucijah in povezave z raziskovalci.

Študent razvije likovno mišljenje, spoznava operativno vlogo prostorskih principov v likovni praksi in spoznava likovne principe, ki ustvarjajo iluzijo tretje razsežnosti na dvodimenzionalni ploskvi. Pridobi osnovna znanja za kreiranje iluzije tridimenzionalnega prostora na dvodimenzionalni površini s pomočjo raznovrstnih kombinacij prostorskih ključev. Študent je sposoben reflektirati likovne ustvarjalne postopke in začenja spoznavati notranjo strukturo in proces gradnje likovnega dela. Spozna principe in vedenja, ki so kreativno uporabna v vseh vrstah likovnih praks, tako v slikarstvu, risbi, ilustraciji, animaciji, videu in drugih zvrsteh sodobnih medijev, oblikovanju in restavratorstvu.

Predmet zajema kratek pregled slogovne zgodovine umetnosti na Slovenskem od neolitika do romanike. Študent spozna ključne gotske spomenike, status renesančne umetnosti in značilnosti baročne umetnosti ter osrednje spomenike. Vključuje pregled umetnosti 19. in 20. stoletja in problem sodobne umetnosti. Predstavlja teoretsko uvajanje v spoznavanje razmerij in bistvenih vrednot slovenske umetnosti v kontekstu evropske umetnosti ter uvajanje v metodologijo umetnostne geografije. Študent se usposobi za vrednotenje pomena specifičnega umetniškega dela, nastalega v slovenskem kulturnem prostoru po kategorijah slogovne zgodovine in analize. Seznani se s splošnimi kriteriji za vrednotenje pomena umetniških del v okviru specifične, nacionalne in kulturne zgodovine ter se usposobi za določanje pomena umetniškega dela za slovensko in evropsko zgodovino umetnosti.

Pri predmetu se študent seznani z vlogo kopistike skozi zgodovino, s terminologijo s tega področja in metodologijo izvedbe kopije dvo- ali tridimenzionalnega gradiva kot možne oblike varovanja kulturne dediščine. Spozna tudi tehnične in tehnološke specifičnosti klasične gradnje likovne umetnine, pripravo nosilca, izvedbo pripravljalne študije in nadaljnjih postopkov.

Študent se seznani s tehnologijo materialov in njihovo uporabo pri konserviranju-restavriranju stenskih slik, kamnitih umetnin in mozaikov. Spozna značilnosti, zgodovino, tehnologije in načine uporabe različnih anorganskih in organskih gradiv (kamnin, peščenih agregatov, apna, pigmentov, lepil, topil, sintetični smol, silikonov …) za konserviranje-restavriranje stenskih slik, kamnitih umetnin in mozaikov ter načine preverjanja kakovosti gradiv. Spozna tudi tehnike in tehnologije priprave gradiv ter razume združljivosti uporabljanih gradiv.

Namen predmeta je seznanitev študenta s praktičnim delom v vodeni skupini ter z organizacijo in delovanjem ustanove. Študent se seznani z delovnim okoljem, pripravo izbranega delovišča in izvajanjem zahtevnejših konservatorsko-restavratorskih postopkov po navodilih. Na koncu sledi pregled in ocena rezultatov, izdelava pisnega in slikovnega poročila ter dnevnika dela.

Cilj predmeta je prek vključevanja teorije, spretnosti in pojmov spoznavanje osnov okolja in okoljskih vplivov na konserviranje in restavriranje. Nauči se pravilnega rokovanja z umetninami, razumevanja dejavnikov, ki negativno vplivajo na hranjenje umetnin (klima, onesnaženost okolja, voda, vročina, svetloba …), prepoznati neprimerne pogoje za hranjenje umetnin in zna uporabljati merilne naprave. Sposoben je pripraviti predlog za vzpostavitev primernih pogojev za hranjenje ter predloga za transport oz. razstavljanje umetnin.

Študent samostojno načrtuje, izvede in dokumentira konservatorsko-restavratorski poseg na izbrani umetnini. Zna pripraviti in izdelati strokovno nalogo ter jo javno predstaviti in argumentirati.

Cilj predmeta je obvladovanje, razširjanje in poglabljanje temeljnih postopkov konserviranja in restavriranja (polihromiranih) kamnitih umetnin in mozaikov. Študent se seznani z okoljem in njegovimi vplivi na tovrstne stvaritve ter spozna glavne vzroke sprememb in propadanja ter vrste poškodb na kamnitih umetninah in mozaikih. Seznani se s problematiko raziskovanja stanja umetnin teh zvrsti, z načrtovanjem konservatorskega-restavratorskega posega ter neposrednim izvajanjem izbranih postopkov in faz na tovrstnih umetninah (tudi s simuliranjem izvedbe). Seznani se s pripomočki in opremo, potrebno pri konserviranju in restavriranju umetnin ,kot tudi z gradivi, ki jih spozna pri predmetu Materiali in konservatorske tehnike III.